4 dan

4. dan

Kljub hudem morju dan prej, smo, bog ve zakaj ponovno izpluli, zunaj nas je pričakal razbesneli Jadran. Jutranja zarja, s prav neverjetnimi oblaki, je napovedala, kaj nas čaka….

Kaj reči, bilo je hudo, veliko huje kot dan prej, razbili smo polovico krožnikov, kuhinja je bila polna tržaške omake, ki je zletela izpod zaščitne mreže, vsi smo bili po malem živčni. Za vse to je bilo dovolj tistih nekaj milj proti jugu, na koncu smo se vrnili in v mirnem zalivu prevedrili, do naslednjega dne. Konec dober vse dobro – pamet pa je dražja kot žamet…

Po morski avanturi sem pripravil v tolažbo vsem in sebi pripravil:

SARDELE V LIMONINEM SOKU

---O---

PASTIČO

---O---

ZELENJAVNA MINEŠTRA

---O---

RUKULA S PREPELIČJIMI JAJCI IN ČEBULO

---O---

TELEČJI ZREZEK SALTA IN BOCHA

PARMEZANOV RIŽOTO Z ŽEFRANOM

---O---

SIROV KROŽNIK

---O---

PANNA COTTA

SARDELE V LIMONINEM SOKU

Sveže sardele, papaline, inčune ali kaj podobnega, očistimo, filiramo, operemo, osušimo, zložimo v primerno posodo, polijemo z obilo limoninega soka in pokrijemo. Pustimo stati 24 ure in vmes enkrat preložimo, da pride limonin sok do vsakega koščka fileja. Po želji solimo. Po enem dnevu limonin sok zakrkne nežno ribje meso in fileji delujejo kuhani. S tem postopkom ohranimo vse sestavine, ki bi se s termično obdelavo izgubile, pa še okusno jed dobimo. Postrežemo pokapljano s kvalitetnim oljčnim oljem.

PASTIČO (lazanja)

Čebulo nasekljamo in jo prepražimo, dodamo mleto meso, ponovno pražimo. Vse skupaj podlijemo z malo belega vina in concasejem iz paradižnika, pokuhamo, dodelamo okus in shranimo.

Na maslu prepražimo moko, samo, da zadiši. Podlijemo z mlekom in mešamo, da dobimo kremast, gladek bešamel. Začinimo ga z muškatnim oreščkom soljo in poprom. Še toplemu dodamo poljuben sir, da se ta v njem raztopi, lahko tudi nariban parmezan..

Testenine za pastičio damo v toplo vodo in pustimo, da se nekoliko namočijo in zmehčajo, pazimo, da se posamezni listi ne zlepijo skupaj.

Pekač namažemo z maslom in dno prekrijemo z plastjo testenin, to prekrijemo z mesnim nadevom, po katerem nakapljamo bešamel. Nadaljujemo dokler ni pekač poln, zadnja vrsta mora biti iz testenin, nanjo pa obilno namažemo bešamel. Po vsemu posujemo dobro mero naribanega parmezana in pečemo pri 200°C, približno 30 minut. Vzamemo iz pečice, preden jed narežemo počakamo, da se malo umiri. Ob jedi bo teknila paradižnikova omaka in bazilika. Če strežemo pastičio kot predjed, naj bo porcija majhna, saj je jed zelo nasitna.

RUKOLA S PREPELIČJIMI JAJCI IN ČEBULO

Moji gosti so bili po malem Francozi in ti pa ne vedo kaj početi s solato ob glavni jedi, jedo jo namreč kot samostojno jed. Pa prav, če je tako, nič lažjega…

Rukolo operemo in dobro osušimo. Čebulo, če se le da tisto viola, ker je blažjega okusa, nalistamo na tanke rezance. Tokrat sem imel na voljo v kis vložena prepeličja jajca, torej sem jajčka vzel iz kisa, temu dodal malo sončničnega olja, premešal in preliv je bil gotov. V skodelice sem položil rukolo, nanjo položil čebulo, dodal narezana jajca, preliv z dresingom in postregel, šlo je pa še ravno dovolj časa za naslednjo jed sem si kupil.

TELEČJI ZREZEK SALTA IN BOCHA

PARMEZANOV RIŽOTO Z ŽAFRANOM

Skoči mi v usta, je še ena pogruntavščina italijanskih gurmanov, ki se jim ne da kuhati, radi pa dobro jejo. Torej, telečji zrezek popečemo na maslu, odstavimo in na maščobi samo uvenimo rezino pršuta in nekaj lističev svežega žajblja. Prilijemo malo belega vina in pustimo da prevre, zrezek damo na topel krožnik, polijemo z omako, pokrijemo s pršutom in žajbljem in postrežemo.

RIŽOTO. Najprej damo nekaj nitk žafrana v vodo, da se izlužijo barvila in arome, s količino ne pretiravamo, saj je jed sicer trpka. Na maslu popražimo malo, drobno nasekljane šalotke, dodamo riž in ga glaziramo. Postopoma prilivamo vodo in nenehno mešamo, proti koncu kuhanja dodamo tudi žafranovo vodo. Riž solimo. Ko je riž skoraj kuhan, ga odstavimo oz ognja, primešamo mu nariban parmezan in malo masla. Jed mora biti kremasta, ne suha, še manj pa tekoča. Postrežemo ga takoj, sicer bo zgubil kremasto strukturo. Jed je primerna za prilogo, lahko pa jo postrežemo tudi kot samostojno jed.

SIROV KROŽNIK

Še en običaj belosvetne kuhinje, druženje ob mizi, se lahko podaljša z krožnikom izbranih sirov. Običajno jih postrežemo na leseni podlagi, ustrezno narezane (pazimo, da pri rezanju ne izničimo izgloda sirov), priložimo lahko sadje, hruške, grozdje…različne oreščke, suho sadje. Ob sirih postrežemo z vini močnejših arom. Kot rečeno, siri nam služijo kot podaljšek jedilnika, ki družbi pri mizi omogoča druženje in ne daje občutka, da je nekega dogodka, obroka konec..

PANNA COTTA

Ker je imela celotna večerja pridih Italije, jo je bilo potrebno tudi zaključiti v tem stilu. V hladilniku se je že ustrezno ohladila panna cotta, kuhana smetana, bi prevedli, bolj strokovno pa smetanova strjenka. Torej, pol litra smetane zavremo po okusu sladkamo in odišavimo z vanilijevo aromo. Šest lističev želatine namočimo v hladni vodi, da nabrekne. Ožmemo jo in jo dodamo topli smetani. Mešamo tako dolgo, da se želatina popolnoma razpusti. Maso nalijemo v ustrezne modelčke in pustimo, da se ohladi, vsaj 3-4 ure. Modelček pomočimo v vročo vodo in strjenko zvrnemo na krožnik. Tokrat sem jo dekodiral in ji okus dopolnil z nastrgano čokolado in bezgovim sirupom., lahko bi uporabil sadje, lahko kaj drugega kar gre s smetano in vanilijo, lahko pa tudi nič. Sladica je enostavna, treba se je držati le predpisane količine želatine, raje uporabite lističe, saj se pri želatini v prahu hitro zgodi da je panna cotta tekoča ali pa »gumijasta«… Sicer pa je to »dolce«, ki vedno vžge.